Znotraj vseh treh podatkovnih plasti smo vsakemu individualnemu območju pripisali povprečno vrednost zobne fluoroze srnjadi, ki je bila odvzeta znotraj tega območja.

Vsa ostala lovišča imajo tudi na podlagi takšnega razvrščanja izredno nizko stopnjo zobne fluoroze srnjadi.

Visoka vsebnost fluoridov v čeljustih in pojav zobne fluoroze praviloma kažeta na velike koncentracije fluoridov v okolju.

Vendar je le-ta pokrita s sklenino, tako da teh sprememb pri okularnem ocenjevanju zobne fluoroze ne moremo zaznati.

Torej ima zobovje srnjadi, ki je tem vplivom podvrženo dlje časa (pri starejših osebkih), bolj intenzivno izražene zunanje znake zobne fluoroze.

To dejstvo kaže na velik pomen ugotavljanja zobne fluoroze srnjadi tudi v smislu retrospektivnega sledenja sprememb v onesnaženosti okolja s temi snovmi.

Ta način se sicer v raziskavah zobne fluoroze srnjadi/jelenjadi uporablja le kot prvi pregled nad rezultati (npr.

Stopnja zobne fluoroze se zaradi tega določa le na čeljustih srnjadi z dokončno razvitim zobovjem, tj. pri odraslih (dvo- in večletnih) živalih.

S tem prihaja do izraza specifičnost zobne fluoroze kot odzivne biondikacijske metode.

S prvim prikazom (slovenska klasifikacija) lahko ustrezno prikažemo predvsem pojavnost/frekvenco zobne fluoroze, medtem ko z drugim prikazom zajamemo tudi njeno intenziteto.

S pričujočo raziskavo smo želeli celostno preučiti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na pojavnost in stopnjo zobne fluoroze pri srnjadi.

RB: standardizacija metode ocenjevanja zobne fluoroze (obstajajo protokoli; npr.

RB: ocena zobne fluoroze je enostavna in hitra; problem usposabljanja ocenjevalca.

RB: enoten točkovalni sistem za oceno zobne fluoroze; subjektivna ocena ocenjevalca (npr.

Podobno kot v primeru določanja zobne fluoroze smo meritve velikosti omejili predvsem na leve polovice spodnjih čeljusti.

Omenjene razlike med vrstama potrjujejo izreden vpliv obdobja formacije zob na pojavnost in jakost zobne fluoroze posameznih, funkcionalno sicer zelo primerljivih zob.

Nekatera med njimi povzročajo v določenih tkivih različne histološke , anatomske in patološke odzive ( npr. pojav zobne fluoroze kot specifičen kazalec izpostavljenosti fluoridom ) .

Nasprotno so znaki zobne fluoroze posledica izpostavljenosti osebkov fluoridom le v času razvoja zobovja (tj. v zgodnjem/mladostnem obdobju življenja).

Med vsebnostjo fluoridov v spodnjih čeljustih in stopnjo zobne fluoroze zobovja istih čeljusti srnjadi obstaja značilna pozitivna soodvisnost.

Enoletna srnjad zaradi zamika v izražanju vidnih znakov zobne fluoroze namreč ni primerna za bioindikacijo onesnaženosti okolja s fluoridi.